Napredno vodenje procesov

Energetska in procesna industrija se neprestano soočata z visoko konkurenco na trgu in s strogimi okoljevarstvenimi zahtevami. Zaradi tega je zelo pomemben neprestan razvoj sistemov v smeri tehnične učinkovitosti, optimizacije obratovanja, ekonomskih dejavnikov in prijaznosti do okolja. Pri tem se zaradi hitrega razvoja novih tehnologij, vse večjega poudarka na dobičkonosnosti proizvodnje in globalnih okoljevarstvenih zahtev povečuje kompleksnost sistemov. To narekuje potrebo po naprednejšem vodenju oz. optimizaciji obratovanja procesov, saj klasična regulacija sistemov (PID regulatorji) ne zadostuje več za njihovo zadovoljivo in učinkovito vodenje.

Ekipa JS energije v ta namen ponuja rešitve za „Napredno vodenje procesov“ (NVP). Gre za odgovor na sodobne zahteve in vse bolj zapletene probleme, ki se pojavljajo v industriji. NVP rešuje probleme z več vhodnimi in več izhodnimi parametri, kjer so upoštevane vse interakcije med parametri. Pri tem so za optimizacijo vodenja sistemov v realnem času upoštevane sistemske omejitve in želeni cilji, kot so na primer ekonomski dejavniki, izkoristek sistema, zmanjšane emisije itd. NVP tehnologija temelji na sodobnih metodah prediktivnega vodenja procesov.

Princip prediktivnega vodenja procesov

Prediktivno vodenje procesov se uporablja pri problemih vodenja sistemov z več spremenljivkami ter predstavlja izbrano tehnologijo v številnih kompleksnih sistemih. Uspešnost prediktivnega vodenja sloni na povečani računalniški moči z mnogimi praktičnimi koristmi, ki so prešle v uporabo kot posledica razvoja računalniških tehnologij v zadnjih desetletjih. Algoritem prediktivnega vodenja pri izračunu optimalne strategije vhodnih procesnih spremenljivk uporablja naslednja izhodišča:

  • Matematični model sistema
  • Pretekle podatke
  • Cenilno funkcijo

Splošna enačba za izračun cenilne funkcije se glasi:

Naslednja slika predstavlja osnovno idejo prediktivnega vodenja sistemov.


Predstavitev principa prediktivnega vodenja sistemov.

Prediktivno vodenje sistemov temelji na matematičnem optimizacijskem postopku, prek predikcijskega horizonta Hp, katerega rezultat so optimalne nastavitve procesnih spremenljivk. V danem času t se uporabi trenutno stanje sistema in cenilna funkcija, s čimer se izračuna optimalno strategijo procesnih spremenljivk za interval [t, t+Hc] v prihodnosti. Gre za sprotni izračun optimalnih nastavitev, pri katerem se upoštevajo tudi pretekle meritve kontrolnih spremenljivk, želeni cilji in mehanske omejitve sistema.

Prednosti

NVP predstavlja najsodobnejši pristop pri vodenju kompleksnih sistemov z več medsebojno povezanimi procesnimi parametri. Prednosti NVP tehnologije so:

  • Eksplicitna uporaba matematičnega modela procesa: z uporabo modela in preteklih meritev se lahko predvidi nadaljnje delovanje sistema. Simulacije se uporabijo za določitev optimalnih nastavitev manipuliranih spremenljivk.
  • Eksplicitna obravnava sistemskih omejitev: postopek optimizacije obravnava fizične omejitve sistema in izračuna rešitev, ki ne krši sistemskih zmogljivosti
  • Neposredna postavitev in predstavitev problema, ki temelji na dobrem razumevanju fizikalnih načel
  • Dobro razumevanje parametrov za uglaševanje sistema (uteži, predikcijski horizont, nastavitve optimizacijskega problema, itd.)
  • Reševanje kompleksnih sistemov z več vhodi in več izhodi
  • Preprosta uporaba statične optimizacije poleg dinamične matrike procesa
  • Preprosto vzdrževanje: spremembe modela ali določenih značilnosti v povezavi z vodenjem sistemov ne zahtevajo popolne prenove, velikokrat se posodobitve lahko opravijo med delovanjem sistema
  • Čas razvoja je veliko krajši kot pri konkurenčnih naprednih metodah vodenja sistemov

Koristi

Uporaba rešitve za NVP prinaša mnogo koristi:

  • Povečan izkoristek sistema zaradi povečane porizvodnje in zmanjšanje porabo energije za obratovanje
  • Povečana zanesljivost, razpoložljivost in zmanjšan čas izpada sistema
  • Povečana varnost obratovanja zaradi upoštevanja sistemskih omejitev
  • Povečana felksibilnost obratovanja sistema
  • Zmanjšani stroški obratovanja
  • Zmanjšana degradacija sistema

Področja uporabe

Najpogostejša področja uporabe so:

  • Parna postrojenja (termoelektrarne, industrijski kotli, itd.)
  • Kombinirani plinsko-parni procesi
  • Farmacevtska procesi
  • Petrokemični procesi
  • Procesi proizvodnje celuloze in papirja
  • Kovinsko-predelovalni procesi



Print Friendly, PDF & Email